Novice s kategorije: Aktivnosti

Prejšnji vikend smo v Plezalni sekciji Ascendo za mlade tekmovalce na veliki plezalni steni v Šentlovrencu izpeljali trening, kjer je bil glavni poudarek na hitrostnem plezanju. Otroci so se najprej ogreli na igrišču z vajami za gibljivost in koordinacijo, nato pa smo se preselili k plezalni steni.

Tam je šlo zares – vaja za vajo, ponovitve in lovljenje vedno boljših časov. Hitrostno plezanje zahteva eksplozivnost, natančnost in zbranost, kar so otroci hitro začeli prenašati v svoje vzpone. Lepo je bilo videti, kako so drug drugega spodbujali in se veselili napredka, tudi pri tistih, ki so se s takšnim načinom plezanja srečali prvič. Ta trening je zelo pomemben, saj je sedaj poleg težavnosti in bolderjev tudi eden od delov tekem na Vzhodni ligi in Državnem prvenstvu v plezanju. Po zaključnem treningu hitrostnega plezanja pa so se otroci preizkusili tudi na drugih smereh. Trening smo zaključili okoli poldneva, utrujeni, a zadovoljni. Takšni dnevi so dobra popestritev, kjer se otroci spoznajo tudi z drugačnimi stenami, ki jih imamo v Grosuplju.

V nedeljo, 15.3.2026, nas je zopet obiskal olimpijski fizioterapevt Jure Bornšek, ki se je kot nadgradnjo prejšnjega predavanja potrudil z delavnico, kjer smo vaditelji spoznali nekaj za plezanje specifičnih osnov preventive in rehabilitacije.

Začeli smo z giblivostjo prsne hrbtenice: spoznali smo pravilno tehniko vzgiba in spoznali nekaj vaj, kako okrepiti mišice za stabilne lopatice in pri tem sprostiti trapeze. Vzgib smo na koncu vsi naredili pravilno: z ramami dol in lopaticami skupaj. Za krepitev antagonistov smo spoznali še pravilno tehniko sklece. Podobno kot pri vzgibu pri tem pazimo, da rame ne gredo k ušesom in da gremo z lopaticami skupaj.

Za gibljivost kolkov smo prav tako spoznali nekaj vaj, s katerimi lahko ohranjamo poln razpon giba brez tveganja za poškodbe. Nismo pozabili tudi na raztezanje gluteusov in aduktorjev (primikalk nog).

Prevečkrat zanemarjeno vajo raztezanja snopov prsnih mišic smo se naučili delati na 3 različne načine: z roko višje – da raztegujemo spodnje snope, z roko srednje – za srednje, in roko višje – za spodnje snope. Da smo lažje zadeli pozicijo, smo ob tem pokleknili na tla in dvignili nogo bližje steni.

Nekaj vaj za mišice ramena in hrbta z elastiko smo izpopolnili, da so ob izvedbi sklepi v pravilnih legah.

Za ogrevanje ali po poškodbi je smiselno predhodno obremenjavanje stabilizatorjev s pomočjo stabilizacijske palice. Z njo smo se naučili progresivne izvedbe in da moramo paziti, da delamo do popustitve občutka pekočine – potem nehamo.

S pridobljenim znanjem smo bolje pripravljeni že uporabili novopridobljene tehnike na otroških terminih in vadečim ponudili bolj varen in efektiven trening, z dolgoročnim pogledom v prihodnost. Vaditelji se še naprej izobražujemo, da so treningi vedno boljši in otroci vedno bolj zadovoljni.

V nedeljo, 1. 3. 2026 smo se s tečajniki za naziv Pripravnik športnega plezanja odpejali v plezališče, kjer smo za konec njihove poti Začetne šole športnega plezanja poplezali v sektorju Pikapolonica.

Ob zgodnjih jutranjih urah s nas je iz Grosuplja odpravilo 6 spremljevalcev in tečajniki z družinami. Meglena primorska pa nas dolgo ni spustila iz svojega pokrova – plezali smo v mrzlem in čakali, da se prikaže sonce in nas pogreje. Ob pol 13ih je to res prišlo v svoji polni moči in nam hkrati odprlo pogled na dolino, ki se je iz vrha smeri razprostirala pod nami.

Tečajniki so ponovili manevre prevezovanja in izpenjanja kompletov ter preplezali veliko smeri v skali, pod bujnim očesom glavnega trenerja Simona. Za dodatek pa so videli tudi manevra vzpona in spusta po vrvi.

Ob 16ih smo se odpravili iz plezališča, se posedli po avtomobilih in se odpeljali nazaj proti Grosuplju. S tem so tudi vsi pripravniki uspešno zaključili tečaj – kaj več o tem pa na občnem zboru naslednjo soboto :).

Hvala organizatorju Simonu za odlično izpeljan izlet, spremljevalcem, ki ste prišli pomagat in tečajnikom za dobro voljo v plezališču.

Šutalnica (angl. ‘spraywall’) je previsna, na gosto opremljena plezalna stena. Letošnja vizija za steno na Tovarniški se je s tem uresničila v 2-urni akciji, s čimer smo izboljšali možnosti za bodoče treninge mladinskega, mladinskega večernega, naprednega, nadaljevalnega in tekmovalnega treninga.

Na povabilo so se odzvali tudi otroci nadaljevalnega in tekmovalnega treninga – z njimi je delo potekalo hitreje in bolj pestro, na koncu pa so še poplezali in s tem prvi preizkusili novo postavitev oprimkov.

S to akcijo smo končali pripravo za sezono 2025/26, ki se bo pričela septembra (oktobra za rekreacijo). Hvala vsem, ki ste pomagali!

V soboto, 9. 8., smo v Dvorani Brinje s 13-člansko skupino preživeli dan in preopremili plezalno steno.

Po zadnji akciji na plezalnici na Adamičevi v sredo, ko smo na nov način označili težavnosti smeri, smo se še za visoko steno v Brinju odločili za enodnevno akcijo. V načrtu je bilo oprati oprimke, nabiti nove matice in postaviti nove smeri. S takim obsegom smo tako začeli že ob 8ih zjutraj, z delom pa smo uspeli končati do pol sedmih zvečer. Na steno smo postavili več tvorin in piramid, da bo plezanje letos bolj pestro pa bomo čez leto postavili še nekaj novih smeri.

Zahvale delavni ekipi, brez katere ne bi uspeli končati v enem dnevu. Upam da se vidimo tudi za zadnji letošnji akciji na steni na Tovarniški.

Prejšnji teden, od 25. do 29. 6., smo Plezalna Sekcija Ascendo s 5 vaditelji za 30 članov sekcije izvedli 5-dnevni plezalni tabor v Kotečniku.

Na Kmetijo Tratnik smo prispeli v sredo ob 8ih zjutraj, kjer smo postavili šotore in pojedli prvi zajtrk, ki je, pripravljen sveže iz domačih sestavin, kot vedno teknil in otroke pripravil na mnogotere prvodnevne vzpone. V plezališču smo bili dobrih 6 ur, v sektorju Luska in Nos. Po resnem treningu pa je plezalce ob 19ih že čakala večerja, po kateri so kartali, igrali družabne igre in se družili.

Naslednji dan smo imeli zajtrk že ob 8:45, da smo lahko ob 10ih že stopili na pot proti Obokom in Pisanemu svetu. Po skoraj 7 urah plezanja smo tudi 2. dan zaključili uspešno, nekateri z odprtimi projekti za naslednje dni. Da bi si odpočili so po večerji in delavnici o ‘zvijanju vrvi’ ter ‘tejpanju’, nekaj odigranih rund namiznega tenisa, taroka, enke, badmintona (itd.) plezalci že kmalu zaspali v pričakovanju na petek. Tudi mala nevihta, ki je okoli 2. ure ponoči marsikoga zbudila ni ustvarila večjih preglavic.

Ohladitev je bila v pomoč, saj smo se tretji dan (kot lani) podali na 5-kilometrski pohod na Šmohor, da bi si otroci odpočili prste in roke. Za vzpon je prva ekipa rabila 1h 40min, sledila pa je tekaška ekipa, ki je 330-metrski vzpon naredila v 45 minutah. Za Domom na Šmohorju smo do večerje igrali odbojko, nogomet in razne igre ter se ob tem družili in počivali za naslednji dan. Nato sta se tekaška in pohodniška ekipa podali nazaj do kmetije, kjer so povečerjali in se družili do noči.

V soboto smo se ob 10ih odpravili v Masko, Nos in Oboke. Padli so projekti iz četrka, tako da so bile med drugim osvojene tudi klasike kot so Zlata streha, Srebrna streha, Srebrna streha direkt in Reporter Milan. Polni energije so po 7 urah plezanja in večerji otroci težko zaspali, noč pa je bila mirna in vroča.

V nedeljo nas je čakal še zadnji dan v Luski in Kolomonu – s kratkim postankom nekaterih v Nosu. Zaradi utrujenosti in predčasne večerje smo se iz plezališča odpravili po 5 urah plezanja, po čemer smo pospravili šotore in se usedli za zunanje mize ter počakali na večerjo. Ob 17ih smo pojedli meso, zelenjavo in sir iz žara in ob 18ih končali s tradicionalnim 5-dnevnim taborom v Kotečniku.

Zahvale Kmetiji Tratnik za hrano in nastanitev, staršem za pravočasne prihode in odhode, otrokom za dobro voljo in lepo obnašanje ter trenerjem za skrb in organizacijo. Se vidimo naslednje leto!