Novice s kategorije: Aktivnosti

Od četrtka, 25. 6., do ponedeljka, 29. 6., se je 7 vaditeljev in 33 udeležencev kot vsako leto družilo na tradicionalnem plezalnem taboru v Kotečniku.

• ČET: Na kmetijo Tratnik smo prispeli ob 8ih zjutraj, kjer smo na zgornjem delu kampa postavili šotore in si s tem zagotovili prost spodnji del za igre z žogo. Ob zajtrku smo se spomnilli pravil tabora in se razdelili v dve skupini: prva je vsak dan v plezališče odkorakala prej in napeljala vrvi v vrhove lažjih smeri, zato da je druga ob prihodu lahko takoj začela s plezanjem. Prvi dan sta obe skupini plezali v Luski in malce v Kolomonu, torej v prvem in drugem sektorju, če ne štejemo prevročih sektorjev Trapez in Nad hišo. Po prihodu iz plezališča smo pojedli večerjo, pripravljeno na kmetiji Tratnik. Za konec dneva smo se podružili še ob družabnih igrah, proti večeru pa še ob ognju, ki nas je pogrel pred dobro zasluženim spancem.
• PET: Od prejšnjega dne so ostali neporavnani računi, zato se je polovica prve skupine umaknila v Lusko in Kolomon, ostali pa so smeri napeljali v sektorju Maska. Po prihodu druge skupine se je zgodil premik še v Nos in Oboke, kjer so kasneje popadali najvišji osebni rekordi.
• SOB: Ker smo na taboru 5 dni, si tretjega navadno vzamemo za počitek od plezanja. Kot lani smo se odpravili na 5 km oddaljen vrh Šmohorja, kjer smo igrali družabne igre, nogomet in odbojko. Po večerji smo spoznali še markiranje – kar nekaj plezalcev je tudi samih poprijelo bel in rdeč čopič in se preizkusilo v ustvarjanju markacije, kakršne videvamo na planinskih poteh. Da ne bi vse skupaj ostala samo teorija, pa smo vaditelji medtem uredili pot pred Masko in Nosom, da je prehod zdaj enostavnejši in varnejši.
• NED: Po obnovljenih blazinicah in spočitih rokah smo bili pripravljeni na težke vzpone. Prva skupina je smeri napeljala v Kolomonu, sama pa zopet odkorakala v malo višja sektorja Nos in Oboki. Svojo najvišjo preplezano oceno je ta dan dvignilo mnogo mladih plezalcev, med bolj izrazitimi pa je vzpon Tineta in Erazma, ki sta oba preplezala Guernico z oceno 8a. Vse čestitke!
• PON: Na zadnji dan tabora je bilo moč čutiti utrujenost. Prva skupina se je odpravila naravnost v Oboke, druga pa v bolj oddaljeni Pisani svet, ki ima nekoliko daljše smeri, a popolnoma drug stil kot ostali. Zaradi predčasne večerje smo se s plezanja vrnili nekoliko prej, da smo se še zadnjič usedli pred kakšno družabno igro in pojedli jedi z žara.

S tem smo ob 18ih končali s tradicionalnim 5-dnevnim taborom v Kotečniku. Zahvale Kmetiji Tratnik za hrano in nastanitev, staršem za pravočasne prihode in odhode, otrokom za dobro voljo in lepo obnašanje ter vaditeljem za skrb in organizacijo. Se vidimo naslednje leto!

🔧🧗‍♀️ Za nami je uspešno šravfanje plezalne stene na Adamičevi!

Tudi letos smo združili moči in v nekaj dneh opravili veliko dela. S pomočjo ekipe Ascendo smo v zadnjem tednu pripravili in postavili več kot 150 novih smeri, ki bodo v prihajajočem šolskem letu razveseljevale plezalce vseh starosti.

Pomen takšne akcije je še toliko večji, saj na steni trenira preko 220 otrok in mladih. Z novimi smermi jim bomo lahko ponudili kakovostne treninge, primerne izzive in veliko veselja ob napredku.

Iskrena hvala vsem, ki ste pomagali pri pripravi, šravfanju, pospravljanju in organizaciji. Brez vaše pomoči takšnega projekta ne bi mogli izpeljati.
Stena je pripravljena, sezona pa naj se začne! 💪❤️

Prejšnji vikend smo v Plezalni sekciji Ascendo za mlade tekmovalce na veliki plezalni steni v Šentlovrencu izpeljali trening, kjer je bil glavni poudarek na hitrostnem plezanju. Otroci so se najprej ogreli na igrišču z vajami za gibljivost in koordinacijo, nato pa smo se preselili k plezalni steni.

Tam je šlo zares – vaja za vajo, ponovitve in lovljenje vedno boljših časov. Hitrostno plezanje zahteva eksplozivnost, natančnost in zbranost, kar so otroci hitro začeli prenašati v svoje vzpone. Lepo je bilo videti, kako so drug drugega spodbujali in se veselili napredka, tudi pri tistih, ki so se s takšnim načinom plezanja srečali prvič. Ta trening je zelo pomemben, saj je sedaj poleg težavnosti in bolderjev tudi eden od delov tekem na Vzhodni ligi in Državnem prvenstvu v plezanju. Po zaključnem treningu hitrostnega plezanja pa so se otroci preizkusili tudi na drugih smereh. Trening smo zaključili okoli poldneva, utrujeni, a zadovoljni. Takšni dnevi so dobra popestritev, kjer se otroci spoznajo tudi z drugačnimi stenami, ki jih imamo v Grosuplju.

V nedeljo, 15.3.2026, nas je zopet obiskal olimpijski fizioterapevt Jure Bornšek, ki se je kot nadgradnjo prejšnjega predavanja potrudil z delavnico, kjer smo vaditelji spoznali nekaj za plezanje specifičnih osnov preventive in rehabilitacije.

Začeli smo z giblivostjo prsne hrbtenice: spoznali smo pravilno tehniko vzgiba in spoznali nekaj vaj, kako okrepiti mišice za stabilne lopatice in pri tem sprostiti trapeze. Vzgib smo na koncu vsi naredili pravilno: z ramami dol in lopaticami skupaj. Za krepitev antagonistov smo spoznali še pravilno tehniko sklece. Podobno kot pri vzgibu pri tem pazimo, da rame ne gredo k ušesom in da gremo z lopaticami skupaj.

Za gibljivost kolkov smo prav tako spoznali nekaj vaj, s katerimi lahko ohranjamo poln razpon giba brez tveganja za poškodbe. Nismo pozabili tudi na raztezanje gluteusov in aduktorjev (primikalk nog).

Prevečkrat zanemarjeno vajo raztezanja snopov prsnih mišic smo se naučili delati na 3 različne načine: z roko višje – da raztegujemo spodnje snope, z roko srednje – za srednje, in roko višje – za spodnje snope. Da smo lažje zadeli pozicijo, smo ob tem pokleknili na tla in dvignili nogo bližje steni.

Nekaj vaj za mišice ramena in hrbta z elastiko smo izpopolnili, da so ob izvedbi sklepi v pravilnih legah.

Za ogrevanje ali po poškodbi je smiselno predhodno obremenjavanje stabilizatorjev s pomočjo stabilizacijske palice. Z njo smo se naučili progresivne izvedbe in da moramo paziti, da delamo do popustitve občutka pekočine – potem nehamo.

S pridobljenim znanjem smo bolje pripravljeni že uporabili novopridobljene tehnike na otroških terminih in vadečim ponudili bolj varen in efektiven trening, z dolgoročnim pogledom v prihodnost. Vaditelji se še naprej izobražujemo, da so treningi vedno boljši in otroci vedno bolj zadovoljni.

V nedeljo, 1. 3. 2026 smo se s tečajniki za naziv Pripravnik športnega plezanja odpejali v plezališče, kjer smo za konec njihove poti Začetne šole športnega plezanja poplezali v sektorju Pikapolonica.

Ob zgodnjih jutranjih urah s nas je iz Grosuplja odpravilo 6 spremljevalcev in tečajniki z družinami. Meglena primorska pa nas dolgo ni spustila iz svojega pokrova – plezali smo v mrzlem in čakali, da se prikaže sonce in nas pogreje. Ob pol 13ih je to res prišlo v svoji polni moči in nam hkrati odprlo pogled na dolino, ki se je iz vrha smeri razprostirala pod nami.

Tečajniki so ponovili manevre prevezovanja in izpenjanja kompletov ter preplezali veliko smeri v skali, pod bujnim očesom glavnega trenerja Simona. Za dodatek pa so videli tudi manevra vzpona in spusta po vrvi.

Ob 16ih smo se odpravili iz plezališča, se posedli po avtomobilih in se odpeljali nazaj proti Grosuplju. S tem so tudi vsi pripravniki uspešno zaključili tečaj – kaj več o tem pa na občnem zboru naslednjo soboto :).

Hvala organizatorju Simonu za odlično izpeljan izlet, spremljevalcem, ki ste prišli pomagat in tečajnikom za dobro voljo v plezališču.

Šutalnica (angl. ‘spraywall’) je previsna, na gosto opremljena plezalna stena. Letošnja vizija za steno na Tovarniški se je s tem uresničila v 2-urni akciji, s čimer smo izboljšali možnosti za bodoče treninge mladinskega, mladinskega večernega, naprednega, nadaljevalnega in tekmovalnega treninga.

Na povabilo so se odzvali tudi otroci nadaljevalnega in tekmovalnega treninga – z njimi je delo potekalo hitreje in bolj pestro, na koncu pa so še poplezali in s tem prvi preizkusili novo postavitev oprimkov.

S to akcijo smo končali pripravo za sezono 2025/26, ki se bo pričela septembra (oktobra za rekreacijo). Hvala vsem, ki ste pomagali!