Od četrtka, 25. 6., do ponedeljka, 29. 6., se je 7 vaditeljev in 33 udeležencev kot vsako leto družilo na tradicionalnem plezalnem taboru v Kotečniku.
- ČET: Na kmetijo Tratnik smo prispeli ob 8ih zjutraj, kjer smo na zgornjem delu kampa postavili šotore in si s tem zagotovili prost spodnji del za igre z žogo. Ob zajtrku smo se spomnilli pravil tabora in se razdelili v dve skupini: prva je vsak dan v plezališče odkorakala prej in napeljala vrvi v vrhove lažjih smeri, zato da je druga ob prihodu lahko takoj začela s plezanjem. Prvi dan sta obe skupini plezali v Luski in malce v Kolomonu, torej v prvem in drugem sektorju, če ne štejemo prevročih sektorjev Trapez in Nad hišo. Po prihodu iz plezališča smo pojedli večerjo, pripravljeno na kmetiji Tratnik. Za konec dneva smo se podružili še ob družabnih igrah, proti večeru pa še ob ognju, ki nas je pogrel pred dobro zasluženim spancem.
- PET: Od prejšnjega dne so ostali neporavnani računi, zato se je polovica prve skupine umaknila v Lusko in Kolomon, ostali pa so smeri napeljali v sektorju Maska. Po prihodu druge skupine se je zgodil premik še v Nos in Oboke, kjer so kasneje popadali najvišji osebni rekordi.
- SOB: Ker smo na taboru 5 dni, si tretjega navadno vzamemo za počitek od plezanja. Kot lani smo se odpravili na 5 km oddaljen vrh Šmohorja, kjer smo igrali družabne igre, nogomet in odbojko. Po večerji smo spoznali še markiranje – kar nekaj plezalcev je tudi samih poprijelo bel in rdeč čopič in se preizkusilo v ustvarjanju markacije, kakršne videvamo na planinskih poteh. Da ne bi vse skupaj ostala samo teorija, pa smo vaditelji medtem uredili pot pred Masko in Nosom, da je prehod zdaj enostavnejši in varnejši.
- NED: Po obnovljenih blazinicah in spočitih rokah smo bili pripravljeni na težke vzpone. Prva skupina je smeri napeljala v Kolomonu, sama pa zopet odkorakala v malo višja sektorja Nos in Oboki. Svojo najvišjo preplezano oceno je ta dan dvignilo mnogo mladih plezalcev, med bolj izrazitimi pa je vzpon Tineta in Erazma, ki sta oba preplezala Guernico z oceno 8a. Vse čestitke!
- PON: Na zadnji dan tabora je bilo moč čutiti utrujenost. Prva skupina se je odpravila naravnost v Oboke, druga pa v bolj oddaljeni Pisani svet, ki ima nekoliko daljše smeri, a popolnoma drug stil kot ostali. Zaradi predčasne večerje smo se s plezanja vrnili nekoliko prej, da smo se še zadnjič usedli pred kakšno družabno igro in pojedli jedi z žara.
S tem smo ob 18ih končali s tradicionalnim 5-dnevnim taborom v Kotečniku. Zahvale Kmetiji Tratnik za hrano in nastanitev, staršem za pravočasne prihode in odhode, otrokom za dobro voljo in lepo obnašanje ter vaditeljem za skrb in organizacijo. Se vidimo naslednje leto!
